• Povzetek

Končno!

Dosegljivo:

Uroš Valiant

photo: Jan Pirnat

Bratislava Monarchs so za evropske razmere dokaj staro moštvo in so na Slovaškem daleč najmočnejša ekipa, ki že dolga leta igra skupaj. Tekmujejo v prvi češki ligi in so že velikokrat igrali v finalu, poleg tega pa se redno merijo tudi z avstrijskimi moštvi.
Letos so se odločili, da bodo pristopili tudi k ligi CEFL, ki tako resnično dobiva prizvok »centralnoevropske« lige, ki hitro pridobiva na priljubljenosti.
Slovaki so nemara pričakovali več, vendar so že takoj na začetku naleteli na hladen tuš, ko so jih Beograd Vukovi dobesedno ponižali, so pa presenetljivo premagali Budapest Wolvse, tako da so v diviziji Sever še vedno imeli odprte možnosti za nastop v končnici.
Silverhawksi smo se prvič pomerili s Slovaki v maju in tam res grdo izgubili. Po prvem polčasu smo vodili, potem pa nas je tam zdelala strahotna vročina in pomanjkanje igralcev. To je bila tekma, kjer smo se sami ustrelili v koleno in enostavno izpustili zmago iz rok.

Tako smo zdaj komaj čakali na revanšo. Poškodbe, ki so proti koncu prvega dela sezone dobesedno zdesetkale naše moštvo so se pozdravile in skozi trde priprave ter nekaj okrepitvami iz tujine je naše moštvo z optimizmom zrlo v prvo tekmo jesenskega dela.
A najprej jo je zagodlo vreme. Indijansko poletje, ki je trajalo globoko v september se je nehalo ravno na soboto. Namesto sonca in toplega vremena, so se cel dan nad Medvodami mrščili oblaki, temperature pa so v enem dnevu spustile za skoraj deset stopinj.
Ob 14:00 pa se je show vseeno začel. Kljub slabi napovedi in občasnemu kapljanju se je na tribunah stadiona NK Jezero zbralo preko sto gledalcev, nekateri nas spremljajo že celo sezono, za kar smo jim seveda globoko hvaležni. Sicer je bilo nekaj negodovanja zaradi prodaje vstopnic, vendar je v vsakem športu prodaja kart osnovni zaslužek moštva, pri nas, kjer pa je še toliko težje priti do sponzorjev, pa je vsak evro, ki ga dobimo na ta način še toliko bolj dobrodošel.

Tekmo je so s prostim strelom začeli Slovaki. Napad Silverhawksov je bil na začetku še nekoliko neusklajen in je moral žogo hitro prepustiti Monarchsom. Ti so prišli v Ljubljano precej okrepljeni. Pripeljali so novega podajalca, Alana Kosniovskya, sicer igralca moštva Havirov Devils, od koder je bilo še nekad drugih igralcev, predvse igralcev linije. Vsekakor test za obrambo Silverhawsov, ki je reavno tako imela v svojih vrstah nekaj tujcev, vendar so jedro tvorili domači igralci, ki so prikazali izredno obrambno igro. Slovaki v prvem polčasu dejansko niso veliko opravili, saj so Silverhawksi ves čas pritiskali na Kosniovskya, ki se je večkrat rešil tako, da je žogo odvrgel na slepo. Obramba Ljubljančanov je vsako akcijo tolkla trdo in neusmiljeno, od slovenskih igralcev pa sta se izkazala zlasti odlični Peter Namorš in hitri Milan Narat, ki je prvič začel na položaju zunanjega linebackerja.

V napadu so Silverhawksi pokazali podobno igro kot v celotni sezoni – odlično prodiranje po celotnem igrišču, nato pa konec veselja v rdeči zoni. Nekaj podaj, ki jih je vrgel Rok Štamcar je zletelo v prazno v končni zoni, zaradi slabih izkušenj s prejšnjih tekem, pa se nismo odločili za strel na gol. Slovaki so v obrambi igrali zelo trdo in so velikokrat tudi pretiravali ... to pa je Silverhawkse drago stalo. Mladi running back Matej Pavlič je v enem od prodorov končal v kupu obrambnih igralcev, nakar mu je nekdo zavrtel obrazno masko, s tem se je zavrtelo tudi Matejevo telo, medtem ko je koleno ostalo prikovano na tla in v trenutku je bilo sezone za Pavliča konec. Prvotna diagnoza so natrgane stranske kolenske vezi, ki trajajo kar nekaj časa, da se pozdravijo, vsekakor pa bo izguba Pavliča ljubljanski klub zelo bolela.
Njegova menjava, Gregor Črepinšek, je sice solidno začel, nato pa so Slovaki začeli zapirati sredino tako, da so ves čas ciljali kolena linijskih igralcev, ki niso več mogli uspešno odpirati lukenj po sredini. Še ena okrepitev, italijanski running back Mauro Sartoretto je sicer ravno tako dobro začel in Silverhawksi so učinkovito kradli ozemlje, a do touchdowna ni prišlo. Vmes se je poškodoval tudi Milan Narat, tako da ga je zamenjal Rok Skornšek, sicer standarni igralec obrambne vrste, ki pa je veliko treninga izpustil zaradi težav s hrbtom.

Polčas se je končal z rezultatom 0:0, kar je zagotavlajo hudo bitko v drugem polčasu.
In res moštvi nista razočarali – to je bila bitka za infarkt... Obramba Silverhawksov je prestregla sve podaji, eno je ujel Rok Sedej, drugo pa Rok Štamcar, verndar so domači tudi izgubljali žoge kot za šalo. Dve je izgubil Sartoretto, eno pa James Turner, ki je celo teko dobesedno plužil s položaja fullbacka, kadar je manjkalo le nekaj jardov no nove serije treh poskusov. Končno je prišel tudi toucdown. Rok Štamcar je stekel na svojo desno in podal skoraj s polvice igrišča v končno zono. Tam se je žoga najprej odbila iz rok obrambnega igralca, po njej je skočil David Turšič, na koncu pa je le končala v rokah Chrisa Gentrya in tako igralci kot gledalci so skočili na noge. Na žalost se konverzija za dve točki ni posrečila, tako da je ostalo 6:0. V nadaljevanju je šlo spet za merjenje moči, za Silverhawkse pa je odlično izvajal predaje žog Rok Ponikvar in na ta račun ves čas zagotavaljal, da so Slovaki ostajali daleč od končne zone Silverhawksov.
Zaradi treh izgubljenih žog se le-ti kar niso uspeli odlepiti od Monarchosv, ki so v kočnih minutah silovito pritisnili. Njihova napadalna linija je delala na 150 odstotkih, medtem ko ljubljanska obramba kar ni mogla ustaviti igre po tleh. Tri minute pred koncem so Slovaki bili le nekaj jardov od končne zone in usoda domačih je bila podobna vremenu .... zelo slabo in temno.

Toda Monarchsi so naredili nekaj neumnosti. Najprej jih je kazen za prehiter štart oddaljila od cilja, nato pa je njihov podalec naredil napako – ko jim je manjkalo le nekaj centimetrov, do nove serije 4 poskusov, se je odločil za podajo, stekel je daleč na desno, kjer mu je spodrsnilo in akcije je bilo konec. Obramba Silverhawksov je nato vzdržala in žogo je spet dobil modri napad, vedar ni uspel zadržati žoge do konca in Slovaki so dobili še eno priložnost. Tokrat je za centra stopil Marek Galka, ki je že igral na položaju podajalca, sicer pa nekakšen multipraktik – igra na položaju položaju safetya, receiverja, je punter in občasno podajalec. No, pa tudi on ni veliko opravil, vendar drame še ni bilo konec. Ljubljančani so ravno dosegli sack in četrti poskus Slovakov spravili skoraj do polovice igrišča, ko je Jezper Ivarsson naredil strašno neumnost in v besednem obračunu s sodnikom namenoma trčil vanj. Ta ga je seveda takoj vrgel iz tekme, sledila pa je kazen 15 yardov in nov prvi poskus za Slovake. Živci so bili napeti kot struna, toda obramba, predvsem safetya Jan Lipovec in David Turšič, je vzržala. Vse skupaj je odločil Rok Skornšek. Najprej je sploščil enega od receiverjev pri poskusu reversa, nato pa še prestregel žogo in tako končno odločil tekmo.

Zmaga 6:0 se na prvi pogled sicer ne zdi nič posebnega a za naše moštvo je odločilnega pomena. Kočno smo se znebili prekletsva »boljšega v tekmi, a brez sreče«. Tokrat se je sreča nasmehnila nam. Bil je že zadnji čas. Vsekakor smo prepričani, da lahko ta zmagovalni element odnesemo tudi s seboj na naslednje tekme. Prihodnjo nedeljo prihajajo v goste Budapest Cowboys. Edino, kar lahko upamo je, da nam bo naklonjeno tudi vreme in upamo, da nas pridete podpirat v kar največjem številu.